Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi nad pravno osebo, ki je organizirana kot gospodarska družba ali zadruga, in nad podjetnikom. Postopek prisilne poravnave se vodi z namenom izvedbe finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni  postopek, ter da se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema.

O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka. Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo. Če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba, lahko s predlogom prisilne poravnave ponudi upnikom, da po svoji izbiri bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev bodisi te terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika.

Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti: poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov, načrt finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje ali mnenje s pridržkom in dokaz o plačilu začetnega predujma.

• poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,

• izdelavo načrta finančnega prestrukturiranja,

• poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja,

• koordinacijo priprave popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave in

• koordinacijo med predlagateljem in upniki pri morebitnih spremembi načrta finančnega prestrukturiranja